“Naučimo se uravnoteženo gledati na svoje vedenje in se izogibati težnji po prevzemanju prevelike odgovornosti za dejanja drugih.”
BRB str. 251
V izvornih družinah se nismo naučili ravnovesja.
Večina nas je postala prekomerno odgovornih ali -neodgovornih. Zdelo se je, da srednje poti ni bilo.
Tisti, ki smo bili pretirano odgovorni, smo pogosto verjeli, da smo odgovorni za vse ostale.- A se ob tem nismo naučili osredotočati vase.
V četrtem koraku prepoznamo naša problematična vedenja.
Kakor nadaljujemo z delom po Korakih, povečujemo zavedanje o tem vedenju in o tem, kako vplivajo na naše odnose z drugimi ljudmi. Preučujemo svoje zahteve, kritike in negativnosti. Skrbno popisujemo svoje pretekle občutke in motive, da lahko ločimo svojo disfunkcijo od disfunkcije naše izvorne družine. Začnemo se ponovno vzgajati, da nadomestimo pomanjkanje nege in neravnovesje, ob katerem smo odraščali.
Ko redno vadimo deseti korak, smo sposobni ostati uravnoteženi.
Če se naučimo vzdrževati tehtnico v ravnovesju, si smiselno priznavamo svoja čustva in v situacijah, ob čimer pridobivamo čustveno treznost. Svoja življenja pa praznujemo, ko postanejo bolj razumna in obvladljiva.
Danes bom prepoznal svoja čustva in se osredotočil na lastne potrebe. V odnosih z drugimi in svojim odzivom na situacije, s katerimi se bom soočal bom vadil ravnovesje.