“Kritični notranji glas je tisti del nas, ki ostro sodi tako sebe kot druge.”
BRB str. 337
Kot otroci v nefunkcionalnih domovih so mnogi od nas prevzeli težke družinske obveznosti, ki ne bi smele biti naše breme.
Nato so nas kritizirali, da stvari ne delamo »prav«. To nas je pripeljalo do tega, da smo postali strogi do sebe, ko smo mislili, da smo za napake odgovorni le sami. Razvili smo svoj lasten kritični glas, ki je začel odmevati v naših glavah. In zaradi tega smo se opravičevali za stvari, ki so bile izven našega nadzora.
Ko v ACA okrevamo, si prizadevamo nadomestiti ta kritični notranji glas, ki se je tako zakoreninil v nas, z novim, ljubečim glasom, ki nas neguje in podpira. Ko vsakodnevno opravljamo svojo osebno inventuro, se naučimo tudi opredeliti, kaj je v resnici naše, in tisto, kar z nami nima nobene zveze. Naučimo se postavljati zdrave meje in prositi našo Višjo Silo za moč, da nadaljujemo to pot zdravljenja.
Potrebna sta potrpljenje in čas, da gojimo ta ljubeč glas, ki je naš notranji ljubeč starš. Moč in upanje najdemo, ko poslušamo druge v ACA, ko sledimo novi poti, kjer negativno nadomeščamo s pozitivnim v vseh vidikih vsakodnevnega okrevanja. Postanemo bolj neodvisni in spet moremo zaupati lastnim odločitvam.
Na ta dan prevzemam odgovornost zase. Posredujem si pozitivna sporočila in se tolažim, ker vem, da je moja Višja Moč ves čas z mano.