“Vse bolj se zavedam, kako skušam prestopati meje in kako skušam okolico prisiliti, da deluje tako, kot si želim.”
(BRB str. 414)
V naših disfunkcionalnih domovih smo bili kot otroci neizmerno ranljivi.
Doživljali smo, kako je, če nimamo nikogar, ki bi lahko postavil zdrave meje in skrbel za njihovo upoštevanje.
V ACA se naučimo videti pomembnost meja z izvajanjem korakov ter z odkrivanjem svojih pomanjkljivosti in delovanjem na tem področju. Naučimo se prepoznati meje, ki smo jih prestopili, tudi ko to počnemo drugim. Ko postavljamo nove meje, se počutimo svobodne. Napredek se zgodi, dan za dnem.
Program ACA nam pomaga tudi pri prepoznavanju manipulativnega vedenja, ki je običajno spremljevalec tistih, ki imajo težave z postavljanjem meja. Če smo manipulativni, začnemo videti, da bodo naši poskusi spreminjanja drugih sčasoma propadli; medtem ko bodo samo zapletli stvari. Ko postajamo močnejši, razumevanje meja postavlja vse v pravo perspektivo.
Da bi nam pomagali ostati osredotočeni, si oglejmo deseti korak: “Nadaljevali smo z osebnim popisom in ko smo se zmotili, smo to takoj priznali.” Omogoča nam, da redno pregledujemo svoje misli in dejanja. To ohranja našo impulzivno naravo pod nadzorom, zato prepoznamo meje v vsakdanjem življenju.
Danes, čim bodo moja identiteta in vrednote bolj jasne, si bom prizadeval, da bom dosleden pri postavljanju svojih lastnih meja in spoštovanju tistih, ki jih postavljajo drugi ljudje.