“Z molitvijo in meditacijo si prizadevamo izboljšati naš zavestni stik z Bogom, kot ga razumemo. Molimo pa le za spoznanje Božje volje za nas in moč, da to izpeljemo.”
BRB str. 263
V ACA začnemo prihajati v stik z ljubečo Višjo Silo, ki se jo nekateri od nas odločijo imenovati Bog.
Zavedamo se, da imamo notranji kompas, ki nas usmerja, in da nismo sami.
Ko še naprej molimo in meditiramo, pogosto ugotovimo, da se podoba naše Višje Sile spreminja.
To je v normalno; gre za normalen del rasti. Spreminjamo se, včasih hitro, včasih počasi. Vedno pa si prizadevamo iti naprej in iščemo tisto, kar je za nas prav.
Ko smo zmedeni, se ne borimo več ali upiramo. Ko iščemo odgovore, se ustavimo in ovohavamo vrtnice, dokler ti ne pridejo čisto naravno. Ne dovolimo, da nas drugi zavržejo. Našim disfunkcionalnim družinam ne dovolimo več, da nadzorujejo, kaj mislimo in govorimo o sebi in svojem življenju.
Ni nujno, da se naša duhovna pot ujema s tisto koga drugega.
Molimo za svoje znanje, ne za odgovore za koga drugega. Če resnično poslušamo, vidimo, da nas naši notranji otroci usmerjajo bližje naši Višji Sili, ko prosijo, da bi skrbeli zanje in jih ljubili. Z tem ljubečim usmerjanjem izberemo naslednjo pravo stvar zase.
Na današnji dan se obrnem na Izvor, ki je vedno tam, ko sem odprt za poslušanje. Pa četudi nimam natančne razlage svojih prepričanj.