“Dolgoletna članica našega programa je pripovedovala o svojem vstopu v okrevanje in občutku osvobojenosti, ko ji je mentor rekel, ‘da lahko norost pustimo za sabo’.”
BRB str. 628
Včasih je bilo v naših disfunkcionalnih družinah vse mogoče.
Od staršev smo se naučili, da je v redu, da se zmerjamo in manipuliramo z bolečim sarkazmom. Tudi se nismo naučili drug drugega pohvaliti za svoje talente ali skrbeti drug drugega z ljubeznijo in prijaznostjo.
Nič čudnega, da je čustvena treznost tako nerazumljiv izraz, ko o tem beremo v Veliki rdeči knjigi.
Če delamo svoj program ACA tako, da pridobimo sponzorja, delamo korake in opravljamo delo služenja, se nam življenje odpre. Lahko začnemo doživljati tisto, kar program obljublja: mir in spokojnost. Disfunkcionalne situacije, ki smo jih preživeli, lahko primerjamo odtekanjem vode v kopalni kadi ko se na odtoku naredi vrtinec.
V okrevanju se naučimo prepoznati ponavljajoče se situacije, ki nas potegnejo v tok kaosa in nas zadržijo tam. Začnemo se distancirati od strupenih situacij in se izogniti ponovni vrnitvi v norost. Začnemo sprejemati boljše odločitve in se naučimo puščati za sabo svoje »norosti«.
Na današnji dan vadim čustveno treznost in vzdržim poskusov spreminjanja drugih ljudi in stvari. Ostajam osredotočen na mirnost svojega programa ACA.