“Naše iskanje izvora žalosti/izgube se lahko začne z vprašanjem: “Kaj sem prejel od svoje disfunkcionalne družine in kaj bi od ljubečih staršev v enaki situaciji?” (BRB str. 204)
Odraščali smo s pričakovanji normalnega, podpirajočega vedenja, vendar naša pričakovanja niso bila izpolnjena.
To je sprožilo proces žalovanja. Nismo se zavedali, da ob tem žalujejo tudi prejšnje generacije, kar pomaga razložiti, vendar ne opravičuje njihovega disfunkcionalnega vedenja. Pogosto pravimo, da so naši starši naredili vse, kar so lahko in dali kar so imeli. Na žalost to, kar so imeli, prepogosto ni bilo dovolj, tako kot tisto, kar so prejeli, ni bilo dovolj.
Nepredelana žalost iz otroštva in otroštev naših prednikov nas lahko spravijo v večno žalovanje.
To generacijska izročilo se imenuje “zapletena žalost”. Ta žalost nas ima lahko ta za talce, spodkopava našo sposobnost dobrega delovanja in obremenjuje odnose. Lahko prispeva tudi k zdravstvenim težavam, kajti žalost ima prijatelje, imenujejo se: sram, žalost, depresija in negotovost- odličen recept za izgubo zdravja.
V ACA odkrijemo korenine svoje žalosti.
Prepoznamo, česar v otroštvu nismo prejeli, in vidimo, kako smo se posledično naučili reagirati. ACA nas uči, kako ustaviti cikel žalovanja in postati lastni ljubeči starši. Delo opravimo sami zase, preden lahko prihodnjim generacijam pomagamo, da odidejo v svet- z manj prtljage.
Danes prepoznavam neizmerno žalost, ki jo nosim. Vem, da lahko to prebrodim in spremenim svoje življenje ter si podarim tisto, česar kot otrok nisem dobil. Popravil se bom z orodji za obnovitev ACA.