Spodaj je naštetih 14 lastnosti odraslega otroka, poznanih tudi kot “seznam perila”. Če se identificirate s katero od teh lastnosti, boste v našem programu morda našli dom. Dobrodošli.
- Izolirali smo se in strah nas je ljudi in oseb z avtoriteto.
- Iščemo odobravanje in v tem iskanju izgubljamo svojo identiteto.
- Bojimo se jeznih ljudi in vsakršne osebne kritike.
- Bodisi smo postali alkoholiki ali se poročili z njimi ali oboje, ali pa smo našli eno drugo kompulzivno osebnost, kot je deloholik, da bi izpolnili svoje bolne potrebe po zapuščanju.
- Življenje živimo z pozicije žrtve in ta šibkost nas privlači v naših ljubezenskih in prijateljskih odnosih.
- Imamo čezmerno razvit občutek odgovornosti in lažje nam je ukvarjati se z drugimi kot s sabo; to nam omogoča, da nam ni potrebno od blizu pogledati na lastne napake, itd.
- Imamo občutek krivde, kadar se postavimo zase, namesto da bi popustili drugim.
- Postali smo zasvojeni z vznemirjenjem.
- Zamenjali smo ljubezen z usmiljenjem in ponavadi “ljubimo” ljudi, ki se jih lahko “usmilimo” in jih “rešujemo”.
- Potlačili smo svoja čustva iz travmatičnega otroštva ter izgubili sposobnost občutiti ali izraziti svoja čustva, ker to tako zelo boli (zanikanje).
- Sebe ostro sodimo in imamo zelo nizek občutek lastne vrednosti.
- Smo odvisne osebnosti, ki jih je groza zapuščanja in bodo storile vse, da bi ohranile odnos, da ne bi izkusile bolečih občutkov zapuščanja, ki smo jih doživeli, ko smo živeli z bolnimi ljudmi, ki za nas niso bili nikoli čustveno prisotni.
- Alkoholizem* je družinska bolezen; in postali smo para-alkoholiki ** in prevzeli značilnosti te bolezni, čeprav nismo spili požirka pijače.
- Para-alkoholiki ** se na dogodke odzivajo in niso akterji.
Tony A., 1978
* Medtem ko je bil “seznam perila” prvotno ustvarjen za tiste, ki so bili vzgajani v družinah z zlorabo alkohola, je sčasoma naše združenje postalo program za tiste, ki smo bili vzgajani z različnimi vrstami družinske disfunkcionalnosti.
** Para-alkoholik je bil izraz, ki se je na začetku uporabljal za opisovanje tistih, ki so bili prizadeti zaradi alkoholikovega obnašanja. Izraz se je kasneje razvil v besedo soodvisnik. Soodvisni ljudje v otroštvu pridobijo določene lastnosti, zaradi katerih se osredotočajo na želje in potrebe drugih, ne na svoje lastne. Ker so te lastnosti postale problematične v našem odraslem življenju, ACA meni, da je moramo preučiti, od kod prihajajo in ozdraveti od travm iz otroštva, da bi postali taka oseba, kakršna bi bili namenjeni postati.
Opomba: Seznam perila služi kot osnova za izjavo o Problemu.
Druga stran seznama perila
- Izstopili smo iz izolacije in nimamo nerealnega strahu pred drugimi ljudmi, niti osebam z avtoriteto.
- Nismo odvisni od drugih, da nam povedo, kdo smo.
- Avtomatično se več ne bojimo jeznih ljudi in osebne kritike ne obravnavamo več kot grožnjo.
- Nimamo več kompulzivne potrebe, da bi poustvarili zapuščanje.
- Nehamo živeti z vidika žrtve in ta značilnost nas v naših pomembnih odnosih ne privlači več.
- Skrbi za druge ne uporabljamo več kot način, da bi se izognili pogledu na lastne pomanjkljivosti.
- Ne počutimo se več krive, ko se zavzamemo zase.
- Izogibamo se opajanja s čustvi in namesto nenehnega vznemirjenja izberemo učinkovite odnose.
- Sposobni smo razlikovati med ljubeznijo in usmiljenjem in ne mislimo več, da je “reševanje” ljudi, ki se nam “smilijo”, dejanje ljubezni.
- Prišli smo ven iz zanikanja glede našega travmatičnega otroštva in povrnili smo si sposobnost čutenja in izražanja svojih čustev.
- Nehali smo soditi in obsojati sebe in odkrivamo občutek lastne vrednosti.
- Rastemo v neodvisnosti in se ne bojimo več zapuščanja. Imamo medsebojno odvisne odnose z zdravimi ljudmi, ne pa odvisnih odnosov z ljudmi, ki so čustveno nedosegljivi.
- Značilnosti alkoholizma in para-alkoholizma, ki smo jih ponotranjili, smo prepoznali, priznali in odstranili.
- Smo akterji in nič več pasivni.
Drugi seznam perila
- Da zakrijemo svoj strah pred ljudmi in strah pred izolacijo, tragično postanemo točno take avtoritativne osebnosti, ki strašijo druge in povzročijo, da se umaknejo.
- Da bi se izognili vpletenosti in ujetosti z drugimi ljudmi in se izgubljali v tem procesu, postanemo togo samozadostni. Zavračamo odobravanje drugih.
- Ljudi prestrašimo z svojo jezo in grožnjo omalovažujoče kritike.
- Prevladujemo nad drugimi in jih zapuščamo, preden nas oni lahko zapustijo ali pa se v celoti izognemo odnosom z odvisnimi ljudmi. Da ne bi bili prizadeti, se izoliramo in disociiramo ter s tem zapustimo sebe.
- Življenje živimo z vidika preganjalca in v naših pomembnih odnosih nas privlačijo ljudje, s katerimi lahko manipuliramo in jih nadzorujemo.
- Smo neodgovorni in osredotočeni nase. Naš napihnjen občutek lastne vrednosti in lastne pomembnosti nam preprečuje, da bi videli svoje pomanjkljivosti in hibe.
- Drugim osebam, ko se poskušajo uveljaviti, vzbujamo občutek krivde.
- Svoj strah preprečimo tako, da ostanemo neobčutljivi in otopeli.
- Sovražimo ljudi, ki “igrajo” vlogo žrtve in prosijo, da bi bili rešeni.
- Zanikamo, da smo bili prizadeti in svoja čustva potlačimo z dramatičnim izražanjem “psevdo” čustev.
- Da bi se zaščitili pred samokaznovanjem, ker nam ni uspelo “rešiti” družine, projiciramo svojo jezo nase na druge in jih kaznujemo namesto sebe.
- Ogromno mero prikrajšanosti, ki jo čutimo zaradi zapuščenosti v družini, obvladamo s hitrim zapuščanjem odnosov, ki ogrožajo našo »neodvisnost« (drugim ne dovolimo, da pridejo preblizu).
- Nočemo priznati, da smo prizadeti zaradi družinske disfunkcije ali da je naša družina bila disfunkcionalna ali da smo ponotranjili katero od destruktivnih drž in vedenja v družini.
- Delamo se, kot da smo popolnoma drugačni od odvisnih ljudi, ob katerih smo odraščali.
Druga stran drugega seznama perila
- Soočamo se in odpravljamo svoj strah pred ljudmi ter grozo pred izolacijo in prenehamo zastraševati druge s svojo močjo in položajem.
- Zavedamo se, da je zatočišče, ki smo ga zgradili za zaščito prestrašenega in poškodovanega otroka, postalo zapor, in postali smo pripravljeni tvegati izselitev iz izolacije.
- S prenovljenim občutkom lastne vrednosti in samozavesti se zavedamo, da se nam ni potrebno več zaščititi tako, da z zaničevanjem, zasmehovanjem in jezo zastrašujemo druge.
- Sprejemamo in tolažimo osamljenega in poškodovanega notranjega otroka, ki smo ga zapustili in zanikali; lahko prenehamo izživljati svoje strahove pred sovplivanjem in zapuščanjem drugih ljudi.
- Ker smo celoviti in popolni, ne poskušamo nadzorovati drugih z manipulacijo in silo ali tako, da jih z strahom vežemo na nas, da se mi ne bi počutili izolirane in osamljene.
- S poglobljeno inventuro odkrivamo svojo resnično identiteto kot sposobnih in vrednih ljudi. S prošnjo za odpravo naših pomanjkljivosti smo osvobojeni bremena manjvrednosti in grandioznosti.
- Podpiramo in spodbujamo druge pri njihovih prizadevanjih, da bi bili odločni.
- Odkrijemo, priznamo in izrazimo svoje otroške strahove in se umaknemo iz čustvene omame.
- Sočutje imamo do vseh, ki so ujeti v »dramski trikotnik« in obupno iščejo rešitev iz norosti.
- Sprejemamo, da smo bili v otroštvu travmatizirani in smo izgubili sposobnost čutenja. Z uporabo 12 korakov kot programa okrevanja pridobimo sposobnost čutiti in si zapomniti ter postanemo celostna človeška bitja, ki so srečna, vesela in svobodna.
- Če sprejmemo, da smo bili kot otroci nemočni, da bi »rešili« svojo družino, smo sposobni izpustiti naše sovraštvo do sebe in prenehamo kaznovati sebe in druge, ker nam niso zadostni.
- S sprejetjem in ponovno združitvijo z notranjim otrokom nam intimnost ni več grožnja, zaradi strahu pred tem, da bi bili ujeti ali nevidni.
- Ko priznamo resničnost družinske disfunkcije, se nam ni več treba obnašati, kot da nič ni bilo narobe ali nenehno zanikati, da se še vedno nezavedno odzivamo na škodo in poškodbe prizadete v otroštvu.
- Nehamo živeti v zanikanju in naredimo kaj glede svoje posttravmatske odvisnosti od substanc, ljudi, krajev in stvari, da bi izkrivili in se izognili resničnosti.
Seznam-perila, Druga stran seznama perila, Drugi seznam perila, Druga stran drugega seznama perila.pdf