“Odrasli otroci se intuitivno povezujejo z drugimi odraslimi otroki v odnosih in družbenih okoljih.”
BRB str. 13
Ne glede na to, koliko smo si prigovarjali, da ne bomo ponavljali vzorcev svojih staršev, nas je večina dosegla odraslo dobo ko nas neizogibno privlačijo drugi, ki prihajajo iz podobnih okolij. Videti je bilo, kot da bi se videli celo v temi, kot bi imeli kakšen poseben radar. To se ni zgodilo samo po naključju. To je bil uveljavljen vzorec, ki smo ga v otroštvu videli povsod okoli nas.
Ves ta čas smo se držali pravljice, da bomo nekega dne našli gospoda ali gospodično »pravega« in bomo čarobno živeli srečno do konca svojih dni. A »napačne« smo še kar naprej srečevali. Naše disfunkcionalno nadzorniško obnašanje nam je omogočilo dober odnos le do določenih ljudi.
Da smo zagledali napis na steni, »… da se stvari ne bodo spremenile, če ne zberemo poguma, da se spremenimo…«, smo imeli to srečo, da smo prišli na sejo ACA.
Tam smo srečali druge ljudi, podobne sebi, vendar so ti opravljali delo, da bi se izkopali iz svojega neurejenega življenja. Ko smo poslušali, kaj so se naučili, smo postajali pripravljeni na pot, ki je od nas zahtevala, da smo morda res prvič iskreni do sebe. To potovanje nas bo popeljalo tja, kjer imamo pravico biti – v kraj sreče, veselja in svobode.
Na današnji dan bom imel pogum, da v svojem življenju naredim spremembe, ki me bodo osrečile. Iztegnil se bom iz sebe in vem, da bom tam našel nekoga.