12. januar – Prva značilnost

“Izolirali smo se in se bali ljudi in avtoritet.”

BRB str. 10

Mnogi od nas se zaprejo in skrijejo iz strahu pred ljudmi in osebnostmi z avtoriteto.

Večina tega strahu izvira iz načina ravnanja z nami, ko smo bili mladi. Razumljivo je, da se večina tistega, kar smo se naučili kot otroci, prenaša v tisto, kar počnemo danes: strah pred partnerjem ali šefom, strah pred uspehom ali neuspehom, strah pred konflikti – seznam se lahko zdi neskončen.

Naše avtoritete iz otroštva, naši starši, so bili pogosto fizično, verbalno ali čustveno žaljivi. Ena stvar, ki smo jo mnogi od nas mislili, da smo se zagotovo naučili: če je šlo kaj narobe, je bila to naša krivda.

Med delom po Korakih ACA z mentorjem postopoma in pogumno odkrivamo travmatične trenutke iz našega otroštva, ki so povzročili tako trajne posledice. Nič čudnega, da nas je bilo strah. Nič čudnega, da smo zadržali dih in močno stisnili mišice. Vedeti, kaj se je zgodilo, je tisto, kar vodi do sprememb – eno sledi drugemu z razlogom.

Vse naše delo obrodi sadove. V nekem trenutku se oblaki odpro in skozi njih posije sonce. Razumemo! Ni nam več treba živeti v strahu. Občutek svobode je čudovit! Hvala, Višja Moč!

Na današnji dan priznam strahove, ki sem jih nosil večino svojega življenja, in se spomnim, da sem zdaj na varnem. Globoko vdihnem in čutim hvaležnost za ljudi v mojem življenju, ki so prijazni in ljubeči.