“S tem, ko se odzovemo drug drugemu z ljubeznijo, si hkrati dovolimo dajati in biti na način, ki celi rane našega otroštva in izpolnjuje naše preproste človeške zahteve po pozornosti, ljubezni in spoštovanju.”
BRB str. 363
Ukrepanje, ki izhaja iz ljubezni, izziva naše izvorne družinske sisteme prepričanj.
V času otroštva se je bila naša sposobnost ljubezni in zaupanja prisiljena skrivati zaradi zlorabe, zanemarjanja ali obojega. A globoko v ozadju naše duše naš Notranji Otrok pozna resnico in čaka na pravo priložnost, da daje in prejme ljubezen.
Ko se odpre prostor za notranjega ljubečega starša, se pojavi naš Notranji otrok in nas vplete v ljubeč, skrben, preudaren način, ki nas lahko pogosto preseneti.
Ko rastemo, služimo na naših srečanjih in v druženju.
Prihajamo iz kraja ljubezni in hvaležnosti, ki krepi našo predanost našemu notranjemu otroku in notranjemu ljubečemu staršu. Čutimo učinke naših spremenjenih odzivov; tako tudi drugi ACA, ki so priča naši rasti.
Na ta dan odpiram prostor za svojega notranjega ljubečega starša, da se lahko pojavi moj Notranji otrok in se počuti ljubljenega ter izkaže hvaležnost, zlasti drugim odraslim otrokom, ki okrevajo.