“Vsa dna imajo pomen in vsako dno je lahko izhodišče za nov način življenja:
Obstaja upanje. Ozdravitev je možna.”
BRB str. 124
Prišli smo v ACA, ker smo dosegli nekakšno dno.
Mogoče se počutimo brezupno, ker življenje ni šlo tako, kot smo upali. Ali pa smo zaradi svojega nefunkcionalnega vedenja preveč izgubili in se zavedamo, da se sami ne znamo spremeniti. Poskušali smo, a ni šlo. Mogoče najdemo pot na srečanja, ker globoko v sebi vemo, da mora obstajati nekaj več.
Delo v programu ACA ne pomeni, da morda ne bomo dosegli več dna.
Nekateri od nas smo pogosto zaslepljeni zaradi nečesa, za kar smo mislili, da smo s tem že opravili. Morda smo že davno delali na naši pomanjkljivosti značaja zaradi pretirane odgovornosti in tu naredili velik napredek. Potem pa se ob močnem stresu in žalosti počutimo, kot da smo spet tam, kjer smo bili, preden smo začeli okrevati. Spet smo tam v poskusih poskrbeti za vse. Smo kot blažilec, ko poskuša ublažiti situacijo.
A razlika je v tem, da v resnici nismo več na istem mestu.
Sedaj imamo orodja: telefon, BRB (Big Red Book) in sestanke. Doseženo dno nam želi povedati, da smo kompleksna oseba, ki nima vseh odgovorov.
Na današnji dan ne bom odnehal, pa četudi zdrsnem tako daleč, da se mi zdi, da ne vidim dnevne svetlobe. Na svojo situacijo bom gledal kot na še eno priložnost za rast v programu.