“Svoje življenje sem živel v neskončnem krogu škodljivih odnosov, izgubljenih služb in izgubljenih prijateljev. Pravzaprav pa nikoli nisem mogel biti nekomu prijatelj.
Prenehal sem se spuščati v odnose, da bi ustavil bolečino. Nisem imel izbire. Bil sem kompulziven in z vsakim letom izgubljal več nadzora. “
BRB str. 141
Neverjetno je, kako se ne zavedamo, da škodujemo sami sebi.
Izbiramo napačne ljudi, kraje in stvari, ki nas osrečujejo iz napačnih razlogov. Včasih se celo zavedamo, da dovolimo ljudem, da nas izkoriščajo, da bi jih lahko izrabili tudi mi sami.
Ljudi se poslužujemo kot obližev, da pokrijemo svoje nezaceljene rane, dokler ne opazimo, da nas še kar naprej bolijo, in nam tudi povoji ne morejo pomagati.
Naši sponzorji predlagajo, da delamo na tem, da se imamo radi.
Ampak kako?
Prebiramo literaturo ACA, si pošiljamo afirmacije in pišemo dnevnike.
Opazujemo svojo preteklost, se spopadamo s svojimi bolečinami, odpuščamo sebi in drugim. Opravljamo delo. In nekega dne opazimo, da se nam dogaja. Počasi smo se začeli ljubiti in celo imeti se radi. Nehamo uporabljati kratkotrajne obliže in imamo zdaj pristne prijatelje, ki nas imajo radi takšne, kot smo. Medtem pa nadaljujemo pot okrevanja. A največje darilo je, da se naučimo biti sebi prijatelji.
Na današnji dan bom opravil delo na sebi. Pot do ljubezni do sebe ni lahka, vendar je nagrada neprecenljiva.