“Ko pozdravljamo sodelavce ali prijatelje, čutimo, da se v svoji notranjosti spreminjamo. V tem začnemo odkrivati moč, ki je prej nismo poznali.”
BRB, str. 273
Redno preživljanje mirnega časa nam pomaga čustveno in duhovno odraščati.
Kako ga bomo sprejeli, je odvisno od naše izbire. Sprva sami preživimo čas, ko to potrebujemo, in pustimo drugim, da naredijo, kar hočejo, da poskrbijo zase. Če ga porabijo za pijančevanje in drogiranje, jim to dovolimo, vendar sami v tem ne iščemo več izhoda za svojo bolečino in trpljenje, če smo se s tem tako spopadali prej.
Kasneje vidimo, da pravzaprav uživamo v tem, da smo sami.
Ne izpopolnjujejo nas več drugi samo zato, da bi z nami preživeli čas ali nas obdržali. Ne pretvarjamo se več, da smo navdušeni, ko to nismo. Iščemo tiste ljudi, s katerimi se lahko resnično povežemo in uživamo. Ne govorimo samo o površinskih stvareh, ampak o tem, kdo smo in kaj nam je pomembno. Ljudje nas bolj spoštujejo pri delu in drugod, ker ne iščemo več nenehnega odobravanja, kot smo to storili v naših primarnih družinah. Ne delamo več stvari, ki so nam neprijetne, samo zato, da bi se prilagodili.
Ko postanemo pristnejši, drugim dovolimo, da najdejo vsak svojo pot; namesto da bi jih etiketirali, jim dovolimo, da smo različni. Če našega novega jaza nekateri ne marajo, jim to dopustimo. Ob tem pa posodobimo seznam tistih, ki jim lahko zaupamo.
Na današnji dan bom imel svojo moč, da bom pristen in začutil, kako prijetno se je osredotočiti na to, da sem pristen.