“Smo odvisne osebnosti, ki se bojimo zapuščenosti in bomo naredili vse, da obdržimo odnos, da ne bi doživeli bolečih občutkov zapuščenosti, ki smo jih bili deležni zaradi življenja z bolnimi ljudmi, ki jih čustveno nikoli ni bilo za nas.”
BRB str. 17
Mnogi od nas si želijo, da ne bi ohranili določenih posledic družinskih bolezni, kot je zapuščenost. A se nam to vseeno to dogaja. Morda smo nekoga namenoma zapustili v izbruhu jeze ali na nek način maščevanja. A ne glede na razlog, smo zdaj v okrevanju, da bi po najboljših močeh prekinili krog te večgeneracijske družinske bolezni.
Ideja, da ne zapuščamo drugih, se morda zdi tuja ideja.
Mogoče preprosto ne vemo, kako ostati, kako se počutiti varno dovolj dolgo, da bi postali intimni. Približati se drugemu človeku je lahko grozljivo.
Biti s sopotniki v tem programu je prvi korak pri vadbi, kako tolerirati intimnost.
Prav tako se lahko naučimo komunicirati, reševati težave in odpuščati na načine, ki se jih nismo nikoli učili. Ko v okrevanju naredimo stvari drugače, naredimo pravo dejanje poguma.
Moremo vaditi- zmoremo to.
To je naš življenjski popravek – darilo sebi in drugim ob okrevanju. Morda pa tudi našim družinam.
Na današnji dan bom prakticiral novo, zaupljivo vedenje s prijatelji iz ACA. Še naprej se bom učil bolj zdravih načinov komuniciranja, ki mi bodo preprečili, da bi zapustil druge iz napačnih razlogov.