“Prositi odraslega otroka, naj prepusti nadzor, je kot prositi nekoga, da skoči z letala brez padala. Brez okrevanja lahko odrasel otrok živi v stalnem strahu, da bi prepustil nadzor.”
BRB str. 39
Neki svetovalec je nekoč dejal, da se odrasli otroci tako tesno oklepajo vsega, ker se bojijo, da če prepustimo nadzor, se stvari ne bodo dobro izšle. Strah nas drži v suženjstvu. Tega smo se najbolje mogoče naučili med odraščanjem ob tistih, ki smo jih imeli najraje. Kot otroci nas je bilo strah iti domov, strah oditi od doma, strah, da smo naredili nekaj narobe, strah, da nismo dovolj dobri, strah, da nas bo kdo udaril ali brcnil, ali smo se bali za svoja življenja … in seznam se nadaljuje.
Kakor so se nam nekoč v življenju dogajale stvari, smo čutili krivdo ali sram. Naučili smo se zadržati dih in pričakovati najhujše. Danes se v našem programu okrevanja naučimo veliko novih vedenj, vključno s prepuščanjem s pomočjo naše Višje Sile, naše podporne skupine, našega sponzorja in zemljevida dvanajstih korakov.
V ACA se naučimo ljubiti in sprejemati drug drugega takšnega, kot smo. Ko pride do konflikta – in vemo, da bo – imamo kot odrasli otroci priložnost vsak dan vaditi, kako postati akterji, ne reaktorji, dokler se ne počutimo varno in prijetno.
Na današnji dan se bom spomnil slogana “Pusti in prepusti…”, s katerim prosim svojo Višjo Silo za moč, da se sprostim in razmislim o stvareh, nad katerimi sem nemočen.