2. april – Celovitost

“Začnemo s predpostavko, da smo celoviti in da normalno reagirali na nenormalne situacije odraščanja v nefunkcionalnem domu. Naša normalna reakcija, da se zaščitimo, je ustvarila lastnosti preživetja, prisile in samopoškodb, ki se odzovejo korakom ACA in duhovnemu zdravljenju.”

BRB str. 143

Ko slišimo, da smo v svojem bistvu celoviti, se sprašujemo: “Če je to res, zakaj se počutim tako nevrednega ali pomanjkljivega? Zakaj se zdi, da ne morem živeti iz resnice svoje celovitosti?”

Program okrevanja ACA briljantno, nežno in postopoma odpravlja to dilemo in nas sčasoma vrača k naši prvobitni pravici, da smo nazaj celoviti, da postanemo svoj resnični jaz.

Ko program uporabljamo v svojem življenju in se korak za korakom prebujamo v svojem resničnem jazu, začnemo čutiti sočutje do vseh disfunkcij, ki smo jih nekoč obsojali in se jih sramovali.

“Seveda,” pravimo, “povsem razumljivo je, da sem se tako odzval.” Sprostimo se in začutimo usmiljenje do sebe. V danih okoliščinah smo naredili vse, kar smo lahko.

Povsem »normalno« je, da smo se tako odzvali na disfunkcionalne razmere v naši vzgoji.

Nismo mi krivi. Bili smo nemočni.

Z razvojem lastnosti preživetja, prisile in samopoškodovalnega vedenja smo se spopadli, kot smo se lahko. Nismo bili slabi ali napačni, da smo to naredili. Ko vadimo Korake in se preoblikujemo z rešitvijo naše Višje Moči, si odpustimo svoje pomanjkljivosti in si povrnemo svojo rojstno pravico do celovitosti.

Na današnji dan bom občutil sočutje do sebe, saj sem spoznal, da so bile moje disfunkcionalne reakcije »normalne« – le naredil sem najboljše, kakor sem mogel.