“Ko sem prvič prebral običajno vedenje odraslega otroka, sem se počutil kot bi mi prinesli zvonec in nanj pozvonili na vso moč. Zunaj sem bil miren, znotraj mene pa je odmevalo.”
BRB str. 118
Ko smo prvič slišali povedano »našo« zgodbo, se je zdelo, kot da smo lebdeli po sobi do konca sestanka. Kaj se je pravkar zgodilo? Smo to res slišali? Kako ta oseba ve za nas? Počutili smo se prestrašeni, a nismo bili prepričani, zakaj.
Morda smo celo šli domov in zadremali ali pa smo omamljeni prehodili preostanek dneva. Ko smo se naslednji dan zbudili, smo se morda počutili kot bi imeli mačka.
Ugotovimo, da se identificiramo s problemom ACA in lastnostmi seznama perila ter z drugimi odraslimi otroki.
Spoznali smo se veliko orodij za spopadanje s temi obrambami, ko rastemo v programu z našimi sponzorji in našim delom po korakih. Zanašamo se na ljudi, ki so bili pred nami, da nam pokažejo pot do spokojnosti in celovitosti, dokler ne bomo imeli teh lastnosti in trdnost sami. Vemo, da nismo več sami.
Na današnji dan bom poklical svojega sponzorja.
Če še nimam tovariša, bom poklical nekoga, ki ima več izkušenj s programom kot jaz in ga vprašal, ali je pripravljen iti z mano skozi Korake.