“Prava ponižnost je pripravljenost po vseh svojih močeh iskati in izpolnjevati Božjo Voljo.”
BRB str. 223
V ACA se od želje in pripravljenosti premaknemo k temu, da dejansko najdemo strast, s katero se začne naša pot v okrevanje. Iščemo to strast, ker brez nje le govorimo o okrevanju- a ga ne živimo.
Oziramo se mimo naše želje po ozdravitvi in razvijamo ponižnost, ki je potrebna za iskanje volje naše Višje Sile za nas. S to ponižnostjo se predajamo duhovnemu semenu, ki cveti v nas. Pomikamo se k temu bistvu in bližje kot smo, bolj smo v stiku s svojim lastnim duhovnim bitjem. Začnemo živeti v sedanjosti.
In v tem zdaj vidimo svet drugače. Pri drugih opazimo duhovno bistvo in lepoto okoli nas. Začnemo čutiti mir. Začnemo zametavati svojo preteklost, vključno z osebo, za katero smo mislili, da smo mi, in smo vse bolj v miru s tišino. Naprej po poti se zavedamo, da je tišina naša Višja Moč, ki deluje v nas.
Na ta dan iščem ponižnost, ki je potrebna, da sprejmem voljo moje Višje Moči, saj vem, da je to osnova za mojo pot do okrevanja. Čudež ACA se je že začel.