“V vsakem odraslem otroku biva neizrekljiva žalost, ki se običajno kaže v obliki depresij, otopelosti ali različnih oblikah ločitve.”
BRB str. 199
Dolga leta smo si dopovedovali, da smo sami odgovorni za svojo depresijo.
Zadevali smo se in se borili proti občutkom, ki so se pojavili. Družili smo se z ljudmi, ki so otopeli in se valjali v pomilovanju sebe in nedelovanju. Ko se je kdaj pojavila tema seksualne zlorabe ali zlorabe otrok, smo miselno odtavali in včasih kar pozabili, o čem ti drugi ljudje sploh govorijo. Ko smo v filmu ali na televiziji videli nasilje, smo se morda počutili nelagodno in ga ignorirali.
Ker smo med srečneži, ki so našli ACA, zdaj vidimo, da obstaja boljši način življenja.
Ko gremo na sestanke, najdemo ljudi, ki odkrito govorijo o svoji resnici. Poslušamo, ko tisti, ki so prišli pred nami in za nami, stresejo pred nas zrna svojih resničnih misli. Govorijo o tem, kaj počnejo, da bi odkrili žalost, ki je podlaga za njihovo depresijo, in druge simptome, ki so posledice njihovega otroštva.
Na njihovih zgledih se sami učimo govoriti jezik srca in se zdravimo.
Na današnji dan bom šel na sestanek, da bi slišal o ozdravitvi, ki mi bo dokaz in vzpodbuda. Če sestanek ni na voljo osebno ali po telefonu, bom vzpostavil stik s sopotnikom, da bom slišal besede, ki zdravijo.