“Okrevanje zahteva potrpežljivost in vztrajnost.
Po naravi pa smo nestrpni, da bi nemudoma prišli do konca in preskočili trdo delo programa.”
BRB str. XXX
Kadarkoli mislimo, da bi morali pri okrevanju narediti več, bolje ali hitreje, je to lahko nekaj, kar nam govori naša bolezen. Morda celo mislimo, da zaostajamo, da nikoli ne bomo dovolj dobri ali da nikoli ne bomo prišli skozi korake. Takšno razmišljanje nas lahko pripelje do pretiranega napora ali pa nas, nasprotno, pripravi do tega, da bi kar obupali, namesto da bi ohranili uravnotežen, umirjen pristop k delu po našem programu z dejanji, ki izhajajo iz ljubezni.
V 12- koračnih programih obstaja odličen slogan: “Samo pridi.” To pomeni, da moramo biti preprosto prisotni, samo tukaj in zdaj, in narediti naslednjo pravo stvar, ki je pred nami. Pomeni, da smo v miru s svojimi dejanji, namesto da pritiskamo, silimo, pričakujemo ali fantaziramo prihodnost. To nam daje zmožnost, da smo človeški, da smo sproščeni in da se preprosto izkažemo samim sebi. Tako razvijamo vztrajnost in ravnovesje, dan za dnem.
Na ta dan si dovolim, da se ravno prav prilegam in pokažem sebi po najboljših močeh, kar jih premorem.