“PTSD je stanje telesa in duha, v katerem človek shrani spomin na nasilni napad ali življenjsko nevaren dogodek.” (BRB str. 344)
Ko smo prišli v ACA, smo vedeli, da so prizadeti naše misli in čustva.
Toda tudi naše telo?
Videli smo, da literatura govori o tem, kako naše telo nosi prvotne travme, zato smo začeli biti pozorni. Kmalu smo opazili nekaj zelo motečega: imeli smo veliko samodejnih reakcij telesa, ki so se zgodile brez naše “privolitve”.
Sčasoma smo ugotovili, da naša medtem odrasla telesa delujejo na avto-pilotu, da nas zaščitijo pred zaznanimi signali grožnje, ki so jih naša otroška telesa shranila že davno. To je preseglo naše zmožnosti, kajti, kako spremeniti svoje telo?
Ugotovili smo, da je eden od načinov, da v našem gradivu še naprej prebiramo spodbudne besede. Dalo nam je upanje, da si bo naše telo opomoglo, ko smo:
na strani 621 prebrali, “… da se je vsega, kar je mogoče, moč naučiti…”
in na strani 626: “… Zdaj smo zbrali znanje in izkušnje, potrebne za posredovanje vizije za zdravljenje poškodbe in poškodbe zaradi travme v otroštvu… .”
Ko smo delali Korake, sledili Tradicijam in obiskovali sestanke, smo videli, da so se naši umi, čustva, duh in telo začeli zdraviti. Presenečeni smo bili nad močjo tega programa. Bila je večja od posledic, ki smo jih nosili v krvi, tkivih, živcih in kosteh.
Danes bom svojemu telesu v zdravljenju pomagal tako, da bom priznal, ko se bom fizično odzval na navidezno ne ogrožajočo situacijo. Nato se bom obrnil in poskusil odkriti, od kod prihaja reakcija, da si bom mogel pomagati okrevati.