“Za to povezanost v odnosih je značilno izkazovanje čustev, zaupanja, medsebojnega spoštovanja in priznanje resničnosti Višje Sile.”
BRB str. 265
Ena od najhujših stvari, ki smo jih morda občutili kot otroci, je bil občutek osamljenosti, občutek, da nismo povezani z ničimer in nikomer.
Potem smo postali odrasli, ki nas je v notranjosti skelelo, da bi našli povezavo vsaj z nečim. Pogosto smo to našli pri ljudeh, ki niso bili primerni za nas, ali pa smo začasen občutek povezanosti našli s hrano, drogami, seksom, alkoholom, v svobodnih zvezah, s svojimi otroki, zakonci in drugimi, za katere se je morda zdelo, da “so celoviti”.
Večina stvari, ki smo jih preizkusili, je bila nekaj časa dobra, vendar smo se kmalu spet počutili izgubljene in prazne.
V ACA spoznamo, da za to pomanjkanje povezanosti nismo krivi sami in da v tem nismo sami. Da bi preživeli svoje otroštvo, smo se morali odklopiti, da bi zaščitili svoje srce. Toda dlje, ko sedaj stopicamo na mestu, hujša je bolečina, ki jo doživljamo.
Okrevanje od te bolečine najdemo z delom po Korakih in odkrivanjem svoje prave identitete. Naučimo se, da so odgovori v nas samih in da nam povezovanje z Višjo Močjo pomaga najti te odgovore. Ko se naučimo izražati svoja čustva, se začnemo povezovati s svojim resničnim jazom. To nam pomaga, da se končno začnemo počutiti zdrave in povezane z drugimi.
Na ta dan se bom spomnil, da sem resnična oseba, ki je sposobna vzpostaviti resnične stike z drugimi. To počnem tako, da verjamem vase in v svojo Višjo Moč.