“Preden smo našli ACA, smo mnogi od nas verjeli, da si zaslužimo, kar smo dobili, ali kar je povzročilo zlorabo.”
BRB str. 28
„Dno“ ACA ima lahko različne oblike.
Pravimo si: “Ne prenesem biti sam s sabo” ali “Sovražim se.”
Toda če analiziramo samo ti dve izjavi, lahko vidimo, da se zdi, da govorita o ‘jaz’ in ‘sebe’, kot da sta dve ločeni entiteti – in morda to tudi sta.
‘Jaz’ je naše bistvo, duša, ki je bila vstavljena v naše človeško telo.
‘Sebe’ v teh negativnih občutkih je le oseba, za katero mislimo, da smo: tista, ki nosi preteklost, je zaskrbljena zaradi sedanjosti in se boji prihodnosti. Ta lažni jaz je stvaritev besed in dejanj drugih ljudi, zaradi katerih smo skrivali svoj resnični jaz. To skrivanje ima različne oblike, od fizične izolacije do tega, da smo čustveno nedosegljivi sebi in drugim. In ko postane preveč strupena, začnemo iskati pomoč, da bi našli nov način življenja.
V ACA se začnemo spraševati, zakaj dovolimo svojemu lažnemu jazu toliko nadzora.
Izvemo, da so Koraki pot, ki nam pomaga združiti svoj »jaz« z našim resničnim jazom, hkrati pa odstraniti starega »sebe«, ki smo ga ustvarili v otroštvu. ACA nam prinaša spoznanje, da smo vsi nadarjena človeška bitja, ki si nismo zaslužili tega, kar smo dobili kot otroci. Postopoma se začnemo zavedati, da smo več kot dovolj dobri.
Na današnji dan bom prepoznal, kdaj me ima moj napačni lažni jaz pod nadzorom. To bo nato prebudilo moj Resnični jaz, da bom lahko proslavil čudovito stvaritev- sebe.