“Prišli sem do prepričanja, da nam lahko Moč, ki je večja od nas samih, povrne razum.”
BRB str. 130
Ko smo zaslišali glas po »vrnitvi k razumu«, so se nekateri od nas morali potruditi spomniti, kdaj smo se sploh nazadnje počutili pri zdravi pameti. Živeli smo obsedeni z nadzorom in bili odvisni od svojih izvornih družin. Drugi korak je bil razodetje, ko smo spoznali, kako sta na nas vplivala disfunkcija in norost našega otroštva.
Naše inventure in delo po Korakih so nas vodili na poti vase, ki bi vodila do našega resničnega jaza. Videli smo, da moramo dopustiti, da dolgo potlačena čustva in glasovi pridejo na plano.
Glasovi so prihajali iz našega notranjega otroka; izvedeli smo, da nam je naša norost preprečila, da bi bili pozorni.
Vendar smo morali slišati svojo celotno zgodbo, zato smo začeli poslušati. To nam je pomagalo stopiti iz naših sramotnih senc in stopiti v svetlobo. Začeli smo se zavedati, da je bila naša osebna Višja Moč ves čas z nami, da bi nas vodila. Končno smo se naučili sprejemati svoja čustva namesto da bi jih zakrivali z zasvojenostmi.
Ko smo še naprej okrevali, smo spoznali, da občutek zdravega razuma pomeni skrbeti zase ne le čustveno, ampak tudi fizično. Za nekatere od nas se je to zgodilo prvič.
Na današnji dan bom verjel v Moč, ki je večja od mene. Dovolil si bom, da raziščem, kaj je Ona zame, ne glede na to, kako izgleda za druge.