“S čustveno treznostjo samostarševstvo postane naša dejanska življenjska resničnost.” (BRB str. 265)
Naš program nas poziva, da prepoznamo resnico v sebi.
Začetna resnica je, da so naše družine v svojih nedoraslih duhovnih stanjih pokvarile naše razmišljanje. Kot majhni otroci se nismo mogli povezati z nikomer, razen z našimi družinami, da bi ‘videli, kakšen je svet okoli nas’.
To je pogosto vključevalo vrsto disfunkcionalnih prepričanj. Na primer: “Lahko se rešim sam” ali: “Preveč sem ponosen, da bi sprejel pomoč kogar koli” in/ali “Se-e-e-e-e-m veliko boljši od njih.” To nas je pripeljalo do lažnega občutka neodvisnosti ali celo superiornosti, ki nas je učinkovito odrezal od številnih oblik koristnih informacij, ki bi nam lahko pomagale.
Kot odrasli smo živeli s tem izkrivljenim razmišljanjem, v stanju zmede in zanikanja, ko si nismo mogli priznati, da potrebujemo pomoč, in se nismo mogli zaupati nikomur.
Ko najdemo okrevanje v ACA, odkrijemo, da se lahko popravimo. Naučimo se videti resnico o svojih starših brez obsojanja, kar nam pomaga najprej sprejeti vse dobre stvari, ki so nam jih dali. Potem pa brez jeze ali zamere odločno zavrnemo njihov disfunkcionalni način razmišljanja. Zdaj si lahko prosto začrtamo svoj potek vedenjske, duhovne in čustvene treznosti.
Danes se bom osredotočil na to, da bom vse, kar sem se naučil v ACA, pomagal pri lastnem starševstvu. Izbiram duhovno in čustveno treznost.