“Varni pristan, ki ga najdemo na sestankih ACA, je izhodišče za preoblikovanje naših preživetvenih strategij.”
(BRB str. 112)
Disfunkcija, s katero smo odraščali, je mnoge od nas zgrabila s tako močnimi kremplji, da smo se naučili pretvarjati, da bi ustrezali potrebam drugih. Sprejeli smo vedenja, ki so nam pomagala preživeti na najboljši način, ki smo ga znali.
Nekateri naši preživetveni mehanizmi so bili tako vključeni v našo psiho, da smo se v notranjosti počutili kot dva človeka: oseba, kakršna smo postali, in tista, ki je »čustveno umirala«, da bi se osvobodila.
Toda tudi medtem odrasli nismo imeli pojma, kaj spremeniti in kako to spremeniti. Vedeli smo le, da moramo najti izhod, da bomo kdaj imeli priložnost doživeti “normalno” življenje.
ACA je to izhod!
To je preverjena pot, ki vodi do novih načinov razmišljanja in bivanja. Ampak ni lahko. Preoblikovanje zahteva čas in energijo. Potrebuje tudi sprejemanje sebe in odpuščanje sebi, ker nam bo neizogibno spodrsnilo in zdrsnilo. Zato se moramo zavedati, da nam na tej poti ni treba biti sam.
Če danes zdrsnem, bom globoko vdihnil in vzel telefon. Nisem več sam.