“Hvaležnost, ki jo čutimo, je neomejena.”
BRB str. 292
Pogosto smo si na sestanku morda rekli ali pomislili: “Toliko se mi je dogajalo, da skoraj nisem prišel, vendar sem tako hvaležen, da sem, ker sem slišal ravno tisto, kar sem potreboval.” Kakor naše okrevanje napreduje, smo hvaležni za to, kar se nekaterim od nas morda zdi kot božanski čas. Hvaležni smo za pravo temo srečanja v najboljšem možnem trenutku. Pogosto se pojavi sopotnik s pravim sporočilom, ko smo pripravljeni, ali pa je sporočilo že ves čas prisotno in smo ga končno pripravljeni slišati. Včasih lahko osebo vidimo le enkrat, toda tisto, kar reče ali pokaže, je točno tisto, kar nas v tistem trenutku zadene.
Povsod okoli nas začnemo opažati, da so naše potrebe zadovoljene, ko smo pripravljeni prepoznati, kaj se nam ponuja. Morda imamo celo srečo, da prejmemo nekaj, kar si samo želimo. Karkoli prejmemo, bo darilo.
Če je predstavljeno nekaj, česar ne želimo ali potrebujemo, imamo možnost, da to pustimo in obrnemo. Včasih nam je samo namenjeno, da imamo informacije, da jih lahko posredujemo nekomu drugemu, ki potrebuje prav to darilo.
Na današnji dan se zavedam čudovitih daril, ki se pojavijo, ko jih potrebujem. Hvaležen sem za priložnosti, ki jih ponujajo za osebno rast.