1. november – Dajanje in prejemanje

“S skupnimi izkušnjami ugotavljamo, da si lahko pomagamo na načine, ki jih drugi ne morejo, ker s seboj nosimo empatijo in razumevanje bolezni družinske disfunkcije.”
BRB str. 515

Neskončen cikel dajanja in prejemanja je v samem središču uspeha in nadaljevanja ACA.
Odrasli otroci se med sabo razumejo, saj smo pri vzgoji s podobno disfunkcijo doživeli podobne učinke. Biti v družbi tistih, ki poznajo našo bolečino, prinaša tolažbo in zagotovilo, da nismo sami.

Ko slišimo druge, ki so opravili delo in žanjejo prednosti okrevanja, nas navdaja upanje za lastno prihodnost.
Ko delamo korake in vidimo napredek v sebi, se z veseljem obrnemo na druge v stiski. S pošteno in odkrito izmenjavo izkušenj jim pomagamo, da se odprejo možnosti lastne rasti.

Vidimo, da se naša bolečina počasi umirja in najdemo novo srečo, kot jo imajo drugi.
S tem, ko se razdajamo sorodnim odraslim otrokom, smo napolnjeni s hvaležnostjo za nov način življenja in z veseljem delimo, da spodbujamo druge na njihovi poti.

Na današnji dan sprejemam ljubezen in podporo, ki jo tako svobodno dajejo moji bratje in sestre v ACA, in ko doživljam lastno okrevanje, odprem svoje srce za tiste, ki iščejo novo pot.