“Vedno se vračamo, ker je ACA način življenja, ki nas čustveno in duhovno izpolnjuje.”
BRB str. 334
Ko smo prvič vstopili na sestanek ACA smo, razumljivo čutili strah.
Morda smo dosegli dno in šli na sestanek v upanju, da bomo našli olajšanje, a smo se prav tako bali, da morda ne bomo našli odgovorov.
Morda smo našli sestanek, na katerem je bilo nekaj ljudi dobrega srca, ki sploh niso bili videti kot naši družinski člani. Ali pa je morda srečanje potem bilo utrujajoče in otožno za dušo. V vsakem primeru pa smo našli skupino pristnih ljudi, ki so bili pripravljeni biti srečni ali žalostni in niso zanikali svoje resnice.
Nekdo nas je vprašal, če smo novi in ali imamo kakšno vprašanje.
Morda smo takrat težko spregovorili. Vendar smo bili povabljeni: “Še naprej se vračaj (ker deluje)” in povedali, da nam bo nekdo z veseljem pomagal najti odgovore na naša vprašanja.
Ko se spet in spet vračamo, vse bolj vidimo v tem neko skrito lepoto.
Od našega prvega srečanja so bili člani do nas sprejemljivi, odprti in pošteni. Vzpodbujali so nas, da se počutimo prijetno. Ker smo slišali, da se osnovna struktura ponavlja vsakič znova, je naš občutek varnosti in zaupanja rasel. Ljudje na sestanku so nam dovolili, da smo takšni kot smo. Vse to pa se je zgodilo z dejanji, ki so izžarevala ljubezen, sprejemanje in razumevanje.
Na današnji dan obnavljam svojo zavezo, da bom del skupine, katere dejanja izhajajo iz odnosa ljubezni in razumevanja mojih potreb kot odraslega otroka.