“Naše izkušnje razkrivajo, da čustvena bolečina ima vrednost. S podporo in nežnostjo lahko najdemo svojo zdravo bolečino in odkrijemo njeno zdravilno sproščanje, tako kot smo si povrnili solze.”
BRB str. 212
Okrevanje nam je prineslo veliko novih spoznanj.
Spoznali smo, da se moramo zavarovati, da bi se zaščitili v otroštvu. To se ni zgodilo le za en dogodek ali en dan; takole varovati smo se morali leta.
Naše reakcije na bolečino so bile v danih okoliščinah normalne.
Tako kot so nas naša telesa zaščitila z umikom od vroče peči, so nas zaščitila tudi drugače. Ko smo prejeli največjo dopustno mejo čustvene bolečine, so nas naša telesa odmaknila od te bolečine: to je bil zdrav umik. Najverjetneje se tega nismo niti zavedali. Z leti je bilo izgubljenih toliko trenutkov, ur in dni, da smo na koncu izgubili sebe. Morda smo se celo vprašali: “Kako se sploh počuti normalna oseba?”
V okrevanju, ko začnemo odkrivati bolečino, se včasih počutimo premagane z nerazložljivo kopico čustev.
Morda mislimo, da je nekaj narobe ali se dogaja nekaj slabega. Toda tisti, ki jim zaupamo v ACA, nam pravijo, da je dobro stopiti v stik z našo zdravo bolečino. Hvala Bogu, da imamo svoja srečanja. Sedimo skupaj kot otroci, ki so vsi ubežali požaru. Celo posebno ugodje doživljamo, ko to pot prehodimo skupaj. Prvotno bolečino povrnemo tako, da o njej govorimo drugim- to je najboljši način zdravljenja.
Na današnji dan objamem svojo zdravo bolečino in se spomnimo, da moram veliko sprostiti in predelati. Čutimo, da se postopoma zdravimo.