“Ob primernem času pregledamo odnos, ki ga želimo imeti s svojimi primarnimi družinami. Nekaterim družinskim članom se bomo izognili, ker nas izčrpavajo ali zastrupljajo.”
BRB str. 123
Čeprav smo doživeli enake izkušnje kot drugi v naših družinah, smo se morda drugače odzivali in si samo povzročili rane in brazgotine ob načinih soočanja, ki so nas pogosto veliko bolj delili kot združevali.
Ko začnemo okrevati v ACA, nam ta razkorak oteži življenje v tem cirkusu, ki je naša razširjena družina. S prakso, odločnostjo in podporo drugih ACA si dovolimo, da se izognemo situacijam, ki nam lahko izčrpajo vso energijo in celo povzročijo, da se vrnemo k lastnemu nefunkcionalnemu vedenju.
Če menimo, da so nekateri družinski člani preveč strupeni in nasilni, lahko z njimi prekinemo. Ni nam treba sodelovati, ker vemo, kako nas čustveno izčrpavajo. Imamo izbiro. Ni se nam treba potopiti s potapljajočo se ladjo vred.
Ni nujno, da je ta ločitev večna. Mnogi od nas sčasoma pridejo do točke, da družini ponovno predstavimo svoj resnični jaz in jim pustimo, da se odločijo, ali bodo z nami komunicirali pod našimi pogoji ali ne.
Na današnji dan si dovolim, da se ločim od disfunkcije moje družine. To mi daje priložnost, da postanem to, kar naj bi bil, in ne to, kar od mene pričakujejo.