“Izstopimo iz vloge žrtve in zahtevamo svojo osebno moč, tako da uberemo to pot.”
BRB str. 158
V svoje življenje spuščamo zajedavce in zaupamo tistim, ki jim ne bi smeli imeti.
Vedno znova smo bili žrtev. Bili smo odrezani od svojih vitalnih virov, finančno in čustveno, in nismo vedeli, zakaj. Duhovno smo bankrotirali. V glavi se nam je bliskalo, ko smo besnili nad tistimi, ki nas niso slišali ali so že prisegli, da česa ne bodo več ponovili.
V ACA smo stopili iz hrčkovega kolesa, na katerem smo se znašli, brez da bi se tega zavedali.
Ob pomoči našega sponzorja ali sopotnika smo naredili četrti korak in videli, da je naše življenje noro, da smo pogoltnili strup in se tega ne zavedamo. Prvič smo se počutili slišane.
Postali smo pripravljeni narediti, kar je potrebno, da zaščitimo in negujemo svoje notranje otroke.
Niti kamenčka nismo pustili nedotaknjenega da bi naše težave odpravili. Nismo se sploh mogli spomniti vsega, kar se nam je zgodilo, ker smo morali pozabiti, da smo lahko preživeli. Toda okrevanje postane varno mesto, kjer se spomini začnejo ponovno pojavljati. Prenehamo potrebovati dnevni opoj strahu. Sprostimo travmo v telesu in odidemo med drugačne ljudi: samozavestne in žive.
Na današnji dan se bom odločil, da prehodim potrebno pot in se na zdrav način ukvarjam s tem, kar mi čustveno in fizično pride naproti. Če tega ne zmorem sam, si bom našel ustrezno pomoč.