“Avtonomija ne pomeni, da je skupina ACA izolirana in zunaj širše bratovščine. Koncepta avtonomije ne uporabljamo, da bi upravičili spremembo ACA ali njenega sporočila, da bi ustrezala našim osebnim željam.”
BRB str. 608
Poudarek ACA je delo po korakih in sledenje tradicijam. Če jih nikoli ali le redko omenjamo, so tisti, ki se udeležijo srečanja, prikrajšani za osnovna orodja, ki bi jim pomagala pri okrevanju.
Podobno, če srečanje zahteva posebno duhovno ali versko prepričanje, ni osnovne svobode izbire in srečanja potem ne bi smeli imenovati ACA. Smo duhovni program, kjer lahko vsak človek svobodno izbere Višjo moč ali ne. Nobenih obveznosti ni.
Večja verjetnost, da bodo srečanja ostala na pravi poti, je, da ima vsaka oseba možnost prositi za skupinsko zavest, kar daje udeležencem občutek varnosti. Ni ponovitve našega otroštva, kjer so bila postavljena pravila »ker sem tako rekel«. Noben posameznik ali majhna skupina ljudi ne bi smela sprejemati skupinskih odločitev. Srečanja naj bi bila odprta za vse udeležence. To je zdravo vodilo, ki ga v času odraščanja nismo imeli. Imamo pa ga v ACA.
Ta dan si bom dovolil, da se spoštljivo vprašam, kako poteka naš sestanek. Ko se zdi, da nekaj ni v redu, vključno s tem, kam gre denar, in če se mi zdi, da smo skrenili od Korakov in Tradicij. V ACA je sleherni udeleženec enako pomemben kot oseba zraven nas.