“Naš lažni jaz nenehno išče zunanjo naklonjenost, priznanje ali pohvalo, a na skrivaj verjame, da si tega ne zaslužimo.”
BRB str. 7
Mnogi od nas so »stalno« poskušali prikazati podobo, da bi imeli vse, in smo iskali odobritev z obnašanjem ali oblačenjem na določen način. Iskali smo tiste, ki so se nam zdeli bolj samozavestni, da bi nam povedali, kako razmišljati in čutiti. A s tem smo se naučili, da ne zaupamo več lastni intuiciji. Bili smo popolnoma prepuščeni na milost in nemilost drugim. Bili smo ločeni od našega fizičnega in čustvenega jaza.
Ko smo končno prejeli nekaj priznanja, morda v službi, potem ko smo delali kakih 24 ur na dan, je bil naš občutek zadovoljstva kratkotrajen. Globoko v sebi smo “vedli”, da si tega priznanja ne zaslužimo, ker je naš notranji kritični glas govoril: “Ko bi le videli pravega mene, se to ne bi zgodilo.”
Toda ko se v okrevanju naše življenje spreminja, zdaj iščemo svojo samospoštovanje v sebi in v odnosu z našo Višjo Močjo, ne z drugimi ljudmi. Pustimo miru programa ACA, da raste v nas, en dan naenkrat, s strogo poštenostjo, s prizadevanjem za spoznanje in razumevanje našega notranjega otroka. Ljudem nehamo ugajati, ker nam to zelo škodi. Končno smo postali središče lastnega življenja z notranjim ljubečim staršem, ki nas ne bo zapustil.
Na ta dan postavljam sebe na prvo mesto in pustim drugim, da si mislijo, kar hočejo. V redu sem takšen kot sem.