“Brez pomoči ne moremo prepoznati spokojnosti ali prave varnosti.”
BRB str. 16
Kaj je ta čudna entiteta, imenovana spokojnost?
Kako bomo vedeli, če jo imamo? Kakšen bo občutek? Bomo nekako drugačni? Je to nekaj, za kar si je treba prizadevati ali je to iluzija?
Mogoče je lažje reči, kaj spokojnost ni.
Ne gre za prebujanje z zavedanjem, da bo to slab dan. Ne osredotoča se na to, česar nimamo in kaj imajo drugi. Ne gleda na druge, da bi potrdili, kdo smo. Ne poskuša se ljudem narediti všečne, ko resnično želimo reči ne.
V ACA se naučimo, da spokojnost ni entiteta; pač pa gre za občutek, izkušnjo.
Modrost je vedeti, kdaj smo nemočni, in sprejeti to resnico, ne da bi se počutili manjvredne. Notranja moč nam pove, da smo v redu, ne glede na to, kako na nas gleda svet. Gre za sposobnost odpustiti drugim in sebi, ker nismo popolni ali ne izpolnjujemo določenih pričakovanj. V njej najdemo našega najboljšo prijateljico in najmočnejšo navijačico- v nas.
Umirjenost je stanje, v katerem se počutimo sprejeti takšni, kot smo. To je brezpogojni mir brez vezanih obveznosti. In ja, obstaja. Ni iluzija. Povabimo jo v naša življenja.
Na današnji dan bom iskal in se oklenil spokojnosti. Začutil bom mir, ko vem, da se sprejemam kot nepopolno človeško bitje.