“Naše izkušnje kažejo, da smo pogosto živeli kot žrtve.”
BRB str. 14
Mnogi od nas so morda postali zelo dobri v igranju žrtve.
A te vloge si nismo ustvarili sami. Mar niso bili drugi ljudje in okoliščine zaradi katerih smo to postali?
Oklepati se obžalovanja in zamere je kot bi se zavili v odejo iz trnja.
Vsako minuto vsakega dneva se zavedamo dejstva, da nam trnje povzroča bolečino, in edino tolažbo nekaterim od nas je razmišljanje, da vsaj drugi vidijo, kako smo prizadeti. Toda nihče noče živeti z žrtvami, niti žrtev sama ne.
Kako drugačna bi bila naša življenja in naš svet, če bi se lahko vrnili in razveljavili preteklost!
Toda življenje nam te možnosti ne ponuja. Kar dobimo, je izbira, ali bomo sprejeli svojo preteklost in se je lotili, ali pa bomo ostali žrtev in ji dovolili, da še naprej vpliva na to, kdo smo in kaj počnemo.
Ko na sestankih recitiramo molitev za spokojnost, moramo verjeti besedam »Sprejmite stvari, ki jih ne morem spremeniti«.
Naša preteklost se je zgodila kot se je. Ne glede na to, kako neprijetno je bilo, lahko postane vzpodbuda, ki nam pomaga postati močnejši.
Na današnji dan bom še naprej odlagal odejo iz trnja, ki sem jo nosil kot žrtev, in se zavil- v mehko odejo okrevanja.