“Lažje bomo postavili zdrave meje.”
BRB str. 591
V otroštvu je bila naša integriteta močno poškodovana.
Naše fizične, psihološke, socialne in duhovne meje so v naših domovih spoštovali redko, če sploh. Zaradi te pogojenosti se nismo naučili spoštovati svojih meja ali meja drugih. Če smo odraščali v hiši, kjer so nam nenehno stopali po prstih in nihče ni prevzel odgovornosti, smo pričeli stopicati po prstih in verjeli, da je to normalno.
“Prihajamo” na sestanke ACA.
O spoštovanju meja se naučimo na prvem srečanju, ko upoštevamo pravilo brez navzkrižnega pogovora. Ta zdrava meja omogoča vsakemu od nas, da izrazi svojo resničnost brez komentarjev, sodb ali pomirjujočega vedenja. Ko se še naprej udeležujemo sestankov in izmenjujemo svoje izkušnje, bomo morda odkrili druge dogodke, ko nam stopajo po prstih, na katere se še vedno odzivamo.
Skozi Korake odkrijemo, kako so bile kršene naše otroške meje.
Od takrat naprej priznavamo, kako ti vdori vplivajo na nas še danes. S tem, ko postanemo sami svoji starši, ponovno vzpostavimo zdrave notranje in zunanje meje. Svojo integriteto začnemo obnavljati tako, da se drugi- tudi tisti, ki so nam nadrejeni- zavedajo zdravih meja, ki jih postavljamo v svojem življenju.
Na ta dan bom na svojih sestankih ACA spoštoval zdrave meje. Uporabil jih bom kot odskočno desko za potrditev svojih zakopanih spominov in občutkov iz otroštva. Učim se postavljati meje z integriteto.