“Ob okrevanju se zavedamo, da imajo naše otroške izkušnje veliko duhovno vrednost. Zavedamo se, da lahko pomagajo nam in drugim.”
BRB str. 334
V ACA naše potovanje nazaj skozi travme našega otroštva ne poteka brez bolečin.
Za nekatere od nas je lahko intenzivnost občutkov zdaj večja kot takrat, ker kot otroci nismo smeli čutiti ali pokazati svojih občutkov. Kot odrasli se do začetka te poti večina od nas ni pustila občutiti nemoči in ranljivosti, ki sta potrebni za zdravljenje naše ranjenosti.
Če bi nekdo na začetku okrevanja rekel, da bomo nekega dne na svoje otroške izkušnje gledali kot na zaklad, bi mnogi podvomili v to. Nekateri smo se temu potovanju izognili, ker smo se bali, da če bomo kdaj začeli jokati, se sploh ne bomo mogli ustaviti. Toda z vero v našo Višjo Silo in močjo naših sopotnikov smo bili pripravljeni.
Vodenje korakov in podpora drugih v ACA so nam pomagali odpraviti bolečino iz preteklosti.
Izmenjava naših izkušenj nam je pomagala videti duhovno vrednost v tem, kar smo odkrili, ne samo zase, ampak tudi zaradi upanja, ki smo ga ponudili drugim odraslim otrokom.
Na današnji dan vem, da pripravljenost deliti svojo pot pomaga predvsem meni. Pomaga pa tudi drugim, da razumejo, da gre za duhovno potovanje. Zdaj se lahko pomirim s svojo preteklostjo in živim v miru.