“V petem koraku član ACA zaupamo drugemu, da bo slišal njegovo življenjsko zgodbo brez obsojanja. Za mnoge je to prvič, da je odrasel otrok drugemu povedal najbolj intimne podrobnosti svojega življenja. Zaupanje druge osebe je eno od duhovnih načel petega koraka.”
BRB str. 632
Ko smo prvič naredili peti korak z nekom drugim, smo bili morda res nervozni.
Potem smo se počutili potrjeno, saj druga oseba ni pobegnila ali nas osramotila zaradi tega, kar sva delila. Prekinili smo tišino in bilo je veliko olajšanje, ko smo razpakirali večletno prtljago. V meglici smo se spotikali v temi z ljubečo prisotnostjo sopotnika ob sebi. Izpustili smo svojo preteklost. Odšli smo boljši, lažji in z občutkom popolnosti, ki ga morda še nikoli nismo doživeli.
Slišati peti korak nekoga drugega je lahko takšen privilegij.
Ko to zahteva od nas, se spomnimo lastne ranljivosti, ko smo tako delili svoja življenja. Spominjanje lastnih izkušenj nam pomaga spoštovati drugo osebo in z njo ravnati s spoštovanjem, ki nam ga je naklonila. Pomagati drug drugemu na tako pomembni poti je resnično v korist obema posameznikoma.
Na današnji dan se bom veselil časa, ko bom pripravljen narediti svoj peti korak, da bom lahko izkusil svobodo onkraj tega. Ko me nato prosijo, da slišim peti korak drugega, bom to prošnjo spoštoval kot čudovito darilo. Kar tudi je.