“Sprememba je bila v mojem življenju težavna, a neizogibna.”
BRB str. 410
Kot otroci smo se oklepali svojih disfunkcionalnih družin in molili, da nas ne bi zapustile, ker bi bilo to od vseh možnih sprememb to najbolj ogrožujoče.
Medtem odrasli smo se še naprej oprijemali življenja, kakršnega smo poznali. Upirali smo se spremembam, ker so nam odprle toliko izzivov in vprašanj.
Sčasoma smo ugotovili, da so nas naše primarne družine že davno zapustile, tako čustveno kot duhovno, čeprav tega morda niso storile fizično. Z tem razumevanjem se je spremenil pogled, kako smo želeli živeti svoje življenje, in naredilo pot spremembam.
V ACA vidimo ločitev od družine kot novo priložnost za rast.
Morda se še vedno udeležujemo družinskih srečanj, a ko razumemo, da naši spreminjajoči se jazi tu niso več dobrodošli na enak način, vse manj hrepenimo po »dobrih starih časih«.
Ko se učimo redno izvajati osebno inventuro, damo več prostora za pozitivne spremembe in za našo Višjo Moč.
Na svojo preteklost gledamo skozi očiščena očala in prepoznamo izjemne koristi, ki jih uživamo v naših novih življenjih ACA. S hvaležnostjo priznavamo, da naša Moč Odzgoraj za nas naredi tisto, česar sami ne bi mogli. Na življenje začnemo gledati kot na avanturo. Spremembo smatramo kot motivacijo, ki prinaša veselje in najboljša človeška občutja.
Na današnji dan bom sprevidel, da čim se ne bom več upiral spremembam, bo temu sledila sreča in spokojnost.