“Naučimo se preoblikovati z nežnostjo, humorjem, ljubeznijo in spoštovanjem.”
BRB str. 590
Kako naj se preobrazimo z nežnostjo, če je bila grobost ali celo krutost osnovna sestavina našega otroštva?
Ko smo odraščali, se morda nismo počutili sposobni biti prijazni do sebe, ker je naš kritičen notranji starš v naših glavah vedno govoril stvari, kot so “Ti bedak! Tvoje življenje je nered! In ti si kriv/-a!”
A vedeli smo, da želimo bolje; obupano smo želeli, da bi se notranji glas premaknil v nekaj prijaznejšega, na primer “Popij skodelico čaja z mano in mi povej, kaj je narobe.”
V ACA se naučimo, da čim zalotimo svojega kritičnega notranjega starša pri delu, prestavimo prestavo in poskušamo narediti nasprotno.
Ko se počutimo kritizirani, lahko pritisnemo na “stop!” gumb in se nehamo družiti z blaznostjo. Lahko si rečemo: “Pač ne morem narediti bolje, kot je v moji moči, zato bom preprosto samo dal vse od sebe.” Lahko se celo naučimo tehnik, ki nas v teh situacijah pomagajo pomiriti, na primer spreminjanje vizualne podobe druge osebe iz nekoga, ki je grozeč, v morda prijaznega risanega junaka. Tudi nekaj tako preprostega nam lahko pomaga prebroditi kritične popravke.
Na ta dan bom svojemu notranjemu otroku in sebi privoščil dvajset minut samega ob skodelici svežega čaja ali kozarcu soka, da bom potem lahko obema- prisluhnil.