“V svojem članku ‘Next Frontier’ je Bill [W.] zapisal: ‘Če preučimo vsako motnjo, ki jo imamo, veliko ali majhno, bomo v njeni osnovi našli neko nezdravo odvisnost in posledično nezdravo željo.'”
BRB, str. 628
Odraščanje v disfunkcionalnih domovih je za nas pomenilo, da je kaos nekaj normalnega. Posledično smo morda postali odrasli, ki se ne morejo počutiti sproščeno, celo ko so stvari v redu. Morda smo hrepeneli po drami in vzburjenju na taki podzavestni ravni, da nas je to pritegnilo, ne da bi se zavedali razloga.
V okrevanju pridobimo jasnost, da vidimo, da smo zaradi hrepenenja po intenzivnosti našli obliko tolažbe z nenehnim poustvarjanjem našega otroškega vzdušja. Toda čeprav se je ta kaos zdel znan, nas okrevanje uči, da potrebe našega ranljivega in ranjenega otroka niso bile izpolnjene.
Z udeležbo na srečanjih in poslušanjem zgodb drugih odraslih otrok spoznamo, da nismo sami. Ko delamo po programu, v svojem življenju gojimo dve bistveni lastnosti: pogum in samospoštovanje. Skozi dvanajst korakov se naučimo opustiti in predati svojo voljo in življenje Višji Sili, kot jo razumemo. Ko to storimo, ugotovimo, da nas bo želja po čustveni omami postopoma zapustila.
Na današnji dan se osvobodim kroga čustvene zastrupitve tako, da prisluhnem vodstvu svoje Višje Sile. Zaslužim si ravnotežje, ki ga dobim z izvajanjem svojega programa na vseh področjih svojega življenja.