“Delo žalovanja je lahko v različnih oblikah in lahko prinese nekaj največjih nagrad programa. Nekatera dela v zvezi z žalostjo vključujejo dnevnik, v katerega pišemo o dogodkih v našem življenju in razmišljamo o občutkih, ki smo jih imeli v tistem trenutku.”
BRB str. 202
Svojo žalost smo ignorirali, ker se nam je zdelo, da nam ne pripada. Dolga leta nismo čutili, da bi imeli dovoljenje, da bi bili žalostni ali prebolevali izgubo. V naših družinah so nas učili, da ne govorimo, ne zaupamo in ne čutimo. Nihče nas sicer nikoli ni posedel in nam tega izrecno povedal, a čutili smo, da je takšno pravilo.
Eno od orodij, ki jih uporabljamo pri okrevanju, je umetnost beleženja vseh stvari, ki smo jih tako dolgo hranili, da bi nam pomagali priti v stik s svojim notranjim otrokom. Učinkovita različica pisanja je vaja pisanja »z levico«, opisana v Veliki rdeči knjigi. To je močan način pridobivanja namigov za shranjene travme v naših telesih. Dovolimo, da bolečina pride na plano, ob tem, da si zagotovimo prostor, da se ozdravimo, jokamo, krvavimo, jokamo, se smejimo in izkusimo veselje, ki smo ga bili oropani kot otroci in celo odrasli. To je eden od načinov, kako pridemo onkraj naše žalosti.
Na ta dan si bom vzel čas za dnevnik svojih občutkov kot načinu izražanja žalosti, ki jo nosim iz otroštva.