“Za vsako ceno varujemo osebno anonimnost, da obdržimo naša srečanja varna. Z ohranjanjem varnosti ACA krepimo enotnost naše skupine in privabljamo nove člane, ki so obnavljajoči vir življenja za skupnost.”
BRB str. 552
Morda nobena tradicija ne pomeni toliko za program ACA kot Tradicija Dvanajst.
Z njo ščitimo drug drugega, tako da ne omenjamo, koga vidimo ali kaj slišimo na sestankih. Ta anonimnost je duhovni temelj, ki krepi naš program.
Delimo samo svoja imena iz zelo dobrih razlogov:
• Novincem to pomaga, da se počutijo bolj udobno, ko delijo intimne podrobnosti svojega življenja. Zasebnost se spoštuje.
• Anonimnost je odličen izenačevalnik. Da postane ACA prijeten kraj za druženje, tam naš naziv delovnega mesta, izobrazba in kraj, kjer živimo, ne pomenijo nič in niso važni. Vsi smo na sestankih iz istega razloga – da okrevamo od posledic naše družinske disfunkcije.
• Tisti, ki druge napotijo na ACA, se lahko počutijo pomirjene, saj vedo, da nikomur, ki se udeleži, ne bo treba posredovati osebnih podatkov. Pravzaprav jim ni treba sploh ničesar reči, če se tako odločijo. Z varovanjem anonimnosti se spomnimo, da smo del duhovnega programa. Anonimnost je povezana tudi s ponižnostjo, ki je eno naših duhovnih načel. Ponižnost nas opominja, da smo vsi enaki. Ponižnost, ki smo se je naučili, pomaga, da so naša vrata lahko vedno odprta.
Na ta dan bom počastil dvanajsto tradicijo tako, da bom spoštoval anonimnost in zaupanje tistih, ki jih vidim na srečanjih. To omogoča, da vrata ACA ostanejo odprta za vse, ki nam želijo slediti.