“Ne da bi poznal pomen zapuščenosti, zakodirane v preteklosti, je odrasel otrok obsojen, da jo bo ponavljal. Neraziskana preteklost postane prihodnost naslednje generacije.”
BRB str. 154
Mnogi od nas so prihajali iz drugih programov Dvanajst korakov in naše izkušnje s četrtim korakom morda niso bile pozitivne.
Tako kot zdravilo je bilo nekaj, kar smo jemali, ker bi morali. Ni se nam zdelo kot dejanje ljubezni, ampak kot naštevanje, kako smo bili pomanjkljivi ljudje. To nas je zmedlo, vendar smo naredili, kot so nam rekli.
Ko smo prispeli v ACA, smo morda nosili to prtljago iz četrtega koraka in se zgrozili ob misli, da bi naredili še enega. Kaj na svetu bi nam lahko očitali o našem otroštvu? Kako smo lahko krivi?
Ampak smo vseeno začeli z delom.
Morda smo bili zmedeni, ko smo začeli, a kmalu smo videli, da bo to povsem drugačna izkušnja. Na vprašanja smo odgovarjali v vajah za Četrti korak, ki so nam dale zaokrožen pogled na to, kaj se nam je v resnici zgodilo. Začeli smo uvidevati razloge, zakaj ravnamo tako kot danes, in zakaj ne bi mogli drugače.
To je bilo neverjetno odkritje.
Zdaj z velikim upanjem verjamemo, da si lahko opomoremo od posledic našega nefunkcionalnega otroštva, da bomo lahko prihodnjim generacijam pustili novo dediščino.
Na današnji dan potrjujem svojo zavezanost preučevanju svoje preteklosti, da lahko pomagam spremeniti pot svoje prihodnosti in prihodnosti svojih bližnjih.