“Dan za dnem se učimo se prestrukturirati svoje bolno razmišljanje.”
BRB str. 590
Okrevanje se včasih zgodi, ne glede na to, ali se tega popolnoma zavedamo ali ne.
Le še naprej se moramo vračati in opravljati delo, “En dan za drugim.”
Neverjetno je, ko ugotovimo, da smo razmišljali o situaciji, ki nas je včasih motila, in “Puf!” nima več enake moči nad nami.
Morda naletimo na nekaj, kar nas spominja na preteklost, morda iz našega otroštva, na primer, kako smo gledali sošolce in se spraševali, kakšen mora biti občutek biti v njihovih čevljih ter kako smo jim zavidali njihovo navidezno lahkotnost in sposobnost, da vse naredijo prav. To isto miselnost »slabši kot drugi« smo prenesli v odraslo dobo, ko smo tega priljubljenega otroka nadomestili z nekom, s katerim smo delali, sosedom ali drugim staršem. Sploh se nismo zavedali da svojo notranjost ocenjujemo po podobi drugih ljudi.
S pomočjo ACA si damo čas, da delamo na svojem okrevanju.
Dovolimo, da bolno razmišljanje, ki smo ga nosili tako dolgo, izpuhti. Na stvari ne gledamo več enako. Razmišljamo o tem otroku ali tistih drugih ljudeh in nenadoma razumemo premik v našem miselnem procesu. Vidimo realnost – da ni vse tako, kot se zdi navzven. Naučimo se pogledati globlje, predvsem pa vase.
Na ta dan vem, da niti sedaj, niti kdaj prej nisem bil manj vreden kot kdorkoli drug.