“Odrasli otroci smo se naučili prenašati ogromne količine zlorab in osamljenosti, ki jih razumemo samo mi.”
BRB str. 68
Odrasli otroci pogosto pozabljamo, da je izolacija za nas tako naravna kot dihanje.
Morda se sploh ne zavedamo, da to počnemo. Naša prva reakcija na bolečino je običajno, da jo zadržimo zase in počakamo v agoniji, preden to povemo komu drugemu ali poiščemo pomoč.
Orodja programa ACA nam pomagajo, da izstopimo iz izolacije in si začnemo oblikovati nove navade.
Ko nas kaj prestraši ali vznemiri, se lahko odpravimo na sestanek ali pokličemo svojega sponzorja. Ko na sestankih povemo, kako se počutimo, se ozremo po sobi in pogosto vidimo glave, ki nam kimajo v znak strinjanja. Občutki, ki nam jih je bilo preveč sram priznati, navsezadnje niso tako slabi, saj se zavedamo, da nismo sami. Naše črno-belo razmišljanje lahko celo povzroči, da vidimo stvari veliko slabše, kot so v resnici.
Že dolgo se počutimo sami, vendar nam tega ni več treba. Z delom po programu ACA lahko zaupamo naši Višji Moči in vemo, da bomo varno preobrnili svojo bolečino. Svojo potrebo po izolaciji lahko opustimo.
Na ta dan se bom spomnil, da mi ni treba trpeti v tišini. Imam program, ki mi pomaga, da se naučim prekiniti svojo navado izolacije.