“Pristno žalovanje za našim otroštvom konča našo morbidno fascinacijo nad preteklostjo in nam omogoči, da se vrnemo v sedanjost, svobodni, da tu živimo kot odrasli. A soočanje z leti bolečine in izgube se na začetku zdi izjemno.”
BRB str. 83
Morda že vrsto let hodimo na shode in objokujemo brazgotine in prestreline svojega življenja v okrevanju. Morda smo mislili, da “živimo življenje skladno z življenjskih pravili,”- da delamo najboljše, kar lahko.
Vendar se je pogosto zdelo, da napredek prihaja le postopoma. Zaradi tega smo bili razočarani zaradi majhnega duhovnega napredka, ki smo ga dosegli navkljub vsem našim prizadevanjem.
Toda tisto, kar je morda manjkalo, je bila pripravljenost, da iskreno žalujemo za našim izgubljenim otroštvom. Pri delu z žalovanjem ne gre samo za to, da se naučimo povedati svojo zgodbo, ampak za to, da začnemo odkrivati in izražati travmo in čustva, ki so v ozadju. Opravljanje te stopnje dela je prava pot do naše osvoboditve.
Ko nas breztelesne zgodbe in tokovi potlačenih občutkov ne držijo več na mestu, lahko začnemo pozitivno ukrepati, spremenimo svoje življenjske razmere, najdemo veselje v sedanjosti in se morda prvič počutimo žive.
Ta dan bom povedal resnično zgodbo svoje travme iz otroštva. S tem bom osvobodil svoj Resnični Jaz in užival v tem dnevu, ki mi ga je dala moja Višja Sila.