“Otroci alkoholikov so paralizirani zaradi neodločnosti, ko se poskušajo čustveno ločiti od svojih domov.”
BRB str. 87
Ko smo začeli pripovedovati svojo zgodbo v ACA, smo se morda počutili, kot da izdajamo vse, kar smo kdaj vedeli.
In tudi kaj smo. – Toda to je bilo v redu.
Del okrevanja je, da se osvobodimo čustvenega kaosa izvorne družine tako, da se upremo, razjezimo in odidemo ven, rekoč: “Tega ne bom več prenašal.”
Od tistih, ki so nas zlorabljali se ločimo, ko prevzamemo odgovornost za lastna dejanja. Z našimi sopotniki na srečanjih se naučimo deliti, kar se nam je zares zgodilo. Z zdravljenjem nadaljujemo, ko se na površju pojavi vse več spominov in se z njimi ukvarjamo. Zase skrbimo tako, da pišemo dnevnik, telovadimo in se učimo jesti bolj zdravo.
Morda smo včasih še vedno ohromljeni zaradi neodločnosti, vendar dovolimo našim ozdravljenim delom, da negujejo tiste, ki so še vedno bolani in ranjeni in se pokažejo drug drugemu. Zanašamo se na tiste, ki bolj okrevajo, da nas spremljajo z opazovanjem, kako obvladujejo čase stresa in miru. Hodimo naproti svobodi.
Na ta dan bom naredila korak naprej, četudi me bo strah posledic. Zdaj imam zdrav sistem podpore, za katerega vem, da mi bo na voljo, vključno z mojim notranjim ljubečim staršem.