24. januar – Igralec proti odzivalcu

“Ta knjiga vas bo … resnično premaknila z mesta odzivalca v igralca naših življenj. A kot je bilo rečeno v mnogih 12- koračnih programih, ‘Deluje, če delaš.’”

BRB str. xix

Kot otrok se nas je večina naučila biti reaktivna kot mehanizem za preživetje. Če nismo privolili brez spraševanja, smo bili običajno kaznovani. Naučeno smo se biti vedno v obrambi, pogosto smo morali razlagati tudi najmanjša svoja dejanja. Odzvali smo se iz strahu in naredili, kar je bilo potrebno, da se izognemo težavam.

Kot odrasli ima lahko to pogojevanje pozitivno stran – morda smo mi tisti, ki se hitro odzovemo na krizo in rešimo dan. Lahko pa smo tudi tisti, ki se hitro odzovemo, da nekomu odgovorimo na vsiljivo vprašanje, kasneje pa ugotovimo, da to ni njihova stvar. Potem se grajamo, da smo tako »neumni«. Ali pa smo morda mi tisti, ki zinemo nekaj neprimernega, ker nas je nekaj sprožilo.

Velika rdeča knjiga ACA (BRB, op.prev.) je bila napisana, da bi nam pomagala odkriti in razumeti korenine naših disfunkcij. Izvemo, da nosimo s seboj kritičnega notranjega starša, zaradi katerega se odzovemo na načine, ki nam niso več všeč. Ko delamo program za utišanje tega kritičnega glasu, se počutimo mirnejše. Naučimo se ustaviti, spraševati in odločati, kakšna je in bi morala biti naša vloga, namesto da prehitro sklepamo. Postopoma postanemo akterji, ki razmišljajo sami … in kritični glas zbledi.

Na današnji dan si bom vzel čas za branje iz Velike rdeče knjige, ki mi bo pomagala še bolj utišati kritični glas, zaradi katerega sem lahko še vedno odzivalec (namesto igralec svojega življenja op.prev.).